Tema je zelo aktualna zato vam jo posredujem. Spodaj objavljeno razlago, ki sem jo prepisal iz casopisa Vecer, je napisal g. Luka Ticar, univ.dipl.pravnik,asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Upam, da mi g. Ticar ne bo zameril, da zadevo objavljam brez da bi ga prosil za dovoljenje.
Kaj bi šele zapisal g. Ticar, ce bi vedel, da morajo delavci delati fonde oz. banke ur zato, da so doma kadar ni dela. Delodajalec se na tak nacin izogne placila. ZDR namrac pravi, da je delodajalec delavcu dolžan placati 100% nadomestilo, ce le ta ne dela zaradi razloga na strani delodajalca. Take nezakonite fonde ur podpira tudi kar precejšnje število sindikalnih funkcionarjev, ki še niso dojeli, da placa ni edino podrocje sindikalnega boja.


Sestavek g. Ticarja:

Vrednotenje nadurnega dela

Preden nadaljujemo obravnavo delovnega casa, predvsem nocnega dela, naj vendarle poskušamo osvetliti stanje, ki je v zvezi z nadurnim delom nekakšna stalnica, kot bomo videli, pa v nadaljevanju prikazana praksa ni v skladu z zakonodajo. Gre za vprašanje vrednotenja ur, opravljenih zunaj rednega delovnega casa, ki jih delavcu zelo pogosto »placajo« s korišcenjem prostih ur.
V prvi vrsti je potrebno razlikovati med nadurnim delom, ki ga odredi delodajalec in je opredeljeno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR), in delom, ki ga delavci opravljajo po koncanem rednem delovnem casu brez delodajalceve odreditve. Formalnopravno slednje ni nadurno delo, zato bi lahko zanj veljal drugacen režim kot za pravo nadurno delo.
Ustavimo se najprej pri vse bolj normalnem dejstvu, da skoraj nihce vec ne zapusti delovnega mesta po osmih urah in da delavci, ce delajo ali ne, iz razlicnih razlogov ostanejo v službi. Po mojem osebnem mnenju in izkušnjah je takšno ravnanje dolocenega dela delavcev determinirano z željo po ustvarjanju pozitivnega vtisa na delodajalca, ceprav bi zaupano jim delo lahko bilo opravljeno v rednem delovnem casu. Dolocena dela pa so vendarle take narave, da zahtevajo delo tudi po koncu rednega delovnega casa( tipicen primer je npr. odvetništvo), pa delodajalec sam ne sme odrediti nadurnega dela. Tako se zgodi, da imajo delavci precejšen presežek ur, ki bi jih naceloma lahko koristili kot proste ure, ce in kadar v to privoli delodajalec. Korišcenje tako pridobljenih ur bi lahko ocenili kot zakonito, saj delodajalec ni odredil nadurnega dela. Kljub temu pa delodajalec takšne ure lahko placa kot nadure.

Prave nadure

Povsem drugacen pa je položaj, ko delodajalci v lastnem interesu in zaradi potreb delovnega - ali bolje proizvodnega- procesa nadurno delo pisno odredijo. To je prava oblika dela preko polnega delovnega casa, za katero ZDR kot edino obliko vrednotenja doloca dodatno, višje placilo. To je obicajno doloceno v kolektivnih pogodbah. ZDR ne predvideva korišcenja pravih nadur kot prostih ur, zato bi lahko sklepali, da delodajalec s tem, ko omogoci korišcenje prostih ur, ni oprošcen svoje obveznosti in bi moral vse odrejene in opravljene nadure placati. Zato je vprašljiva praksa mnogih proizvodnih podjetij v Sloveniji, ki za delavce oblikujejo tako imenovane fonde ali banke ur, v katerih se kopicijo in iz katerih se tudi koristijo ure.
Ce vzamemo ravnanje delodajalcev v smislu omogocanja korišcenja pravih nadur kot prostih ur, kar je, kot smo videli,NEZAKONITO, za dejstvo,ki se ga verjetno ne da odpraviti cez noc, bi bilo treba opozoriti na naslednje.
Republiko Slovenijo kot clanico razlicnih mednarodnih organizacij in integracij zavezujejo mnogi mednarodni dokumenti, tudi s podrocja delovnega casa oziroma pravicnega placila za delo. V tej povezavi so nadzorni organi Sveta Evrope veckrat opozorili ravno na dejstvo korišcenja nadur kot prostih ur namesto placila. Z vidika spoštovanja mednarodnih dokumentov naj takšno ravnanje ne bi bilo sporno ob pogoju, da se tudi pri korišcenju nadur upošteva njihova vecja vrednost. Ce je na primer v kolektivni pogodbi doloceno, da se ena nadura vrednoti s 50 odstotki vec kot ura v rednem delovnem casu, bi takšna formula morala biti uporabljena tudi pri korišcenju nadur kot prostih ur. To bi v praksi pomenilo, da ima denimo delavec, ki je opravil deset odrejenih nadur, pravico do korišcenja 15 prostih ur. Ce bi tak nacin vrednotenja nadur vpeljali tudi slovenski delodajalci, pri katerih je uveljavljena praksa neplacevanja nadur, bi bilo njihovo ravnanje po ZDR sicer še vedno NEZAKONITO, vendar bi bila kršitev znatno milejša.