Karkoli se v naši ljubi državi zadnje čase dogaja, zakrivi EVROPA. Tudi spremembo Zakona o delovnih razmerjih zahtevajo ONI.
LARI FARI.
Mnogokrat sem že povedal in napisal. Svojo usodo smo si,si jo in si bomo krojili sami. Naj BI. Včasih smo se izgovarjali na Jugoslavijo, sedaj pa na Evropo, za vse "kozlarije" pa vlada, ki je bila včasih opozicija, krivi-kot otrok- prejšnje vodstvo.
Delodajalci želijo spremembo delovne zakonodaje, preprosto zato, ker jim ostaja premalo profita. Delavci pa to pozabljajo, ker imajo še vedno v glavah vcepljeno idejo, da so tovarne njihove. NI RES in nikoli ni bilo res.
Se v Evropi kdaj zgodi, da delavci ne dobijo plač?Mislim na tak način kot pri nas.
Davno nekje je že "TOF"zapisal:" Nič nimamo, pa še to nam bodo vzeli"
Fleksibilnost, ki jo želijo delodajalci je drugje ne v ZDR.
Pa še nekaj bi bilo prav.
Da bi se delavci zavedali, da življenje nima nadur. Iz tega izhaja veliko gorja.
Spodnji članek pove marsikaj. Seveda sem si ga brez vprašanja sposodil. Upam da mi g. Mežnar ne bo štel za zlo.



Zadnje čase je dogovarjanje socialnih partnerjev glede sprememb zakona o delovnih razmerjih (ZDR) deležno velike medijske pozornosti. Ker sledim medijskemu poročanju o poteku pogajanj in industrijskim bojem (stavkam) sindikatov za dosego njihovih ciljev, me je nemalo presenetilo tako zadovoljstvo Združenja delodajalcev (ZDS) in Gospodarske zbornice (GZS) v vlogi delodajalcev kot nestrokovnost ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) v zvezi z "usklajeno" predlagano spremembo o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za vrsto del, in ne za delovno mesto.


Delodajalci se veselijo predlagane spremembe, ker jim bo prinesla večjo prilagodljivost organiziranja poslovnih procesov glede na nenehno spreminjajoče se zahteve trga. Kje vidi strokovno utemeljitev in cilje na trgu dela MDDSZ, mi kljub poglobljeni strokovni analizi in teoretičnemu razglabljanju ni jasno. Zato bom poskušal dvom v nadaljevanju razumljivo utemeljiti prava neveščim bralcem in upam tudi "strokovno" podkovanim socialnim partnerjem.

Že zdaj je mogoče sklepanje pogodb za vrsto del

Ker je pogodba o zaposlitvi bistvena za nastanek delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem in se v njej podrobneje urejajo njune medsebojne pravice in obveznosti, 29. člen ZDR določa minimalno vsebino tega urejanja. Med drugimi zakon že določa, da mora pogodba vsebovati naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katero delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi. Zakon torej že dopušča sklepanje delovnega razmerja za delovno mesto (DM) ali vrsto del (glede na gramatikalno razlago kot ene izmed pomembnih metod razlag v pravu, pa tudi sicer vsak, ki kolikor toliko obvlada slovensko slovnico, razume besedo oziroma).


Ker ZDR ne pozna več razporejanja in s tem tudi ne razporejanja z DM na DM brez predhodne dopolnitve oziroma spremembe pogodbe, je v praksi za veliko delovnih mest oziroma vrsto del, za katera delavec sklene pogodbo, izredno pomembno, kako se DM oziroma vrsta dela opredeli že pri prvi sklenitvi pogodbe - s tem ni potrebe po poznejših in vsakokratnih spremembah oziroma dopolnitvah pogodbe o zaposlitvi, ki lahko v praksi pomenijo procesni in stroškovni problem za obe stranki, še posebej za delodajalca.

(Ne)prožnost delovnega mesta

Ker je večina krajev opravljanja dela vezanih na delovna mesta, ki so lokacijsko statična (za natančno določenim strojem, v natančno določeni pisarni, obratu, prodajalni), navedba kraja opravljanja dela v praksi največkrat ne bo pomenila posebnih težav. Vedno več vrst del in s tem tudi DM pa je po svoji nalogi fleksibilnih, torej nevezanih na eno samo in natančno določno DM. Tudi potrebe delodajalca (potrebe proizvodnega procesa, prilagajanja trgu in uspešnosti poslovanja) niso vezane na samo en in vsakodnevno natančno določen kraj opravljanja dela. To je pogodbenima strankama znano in razvidno že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Ko torej delavec vstopa v delovno razmerje, lahko iz navedbe natančno določenega DM in kratkega opisa dela, ki ga bo moral opravljati po pogodbi o zaposlitvi, tudi nedvoumno razbere, ali gre za opravljanje dela, ki zahteva (ne)fleksibilnost DM-vrste opravljanja dela.


Kot izhaja že iz osmega člena ZDR, pa poleg drugih splošnih aktov delodajalca ta v splošnem aktu opredeli tudi organizacijo dela ali določi obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti. Tako je mogoče tudi iz tega akta razbrati naravo (ne)fleksibilnosti DM, za katero delavec sklepa delovno razmerje. Fleksibilnost in raznolikost vrste opravljanja dela je marsikdaj mogoče razbrati tudi iz same narave poklica, ki zahteva lokacijsko gibljivost delavca s takim poklicem. To je razbrati tudi iz standardne klasifikacije poklicev (glej uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, Uradni list RS, št. 28-1641/1997 in poznejše spremembe).

Določitev obsega dela, ki izvira iz narave poklica

Da pri zahtevi spremembe vrste opravljanja dela ne bi bilo treba vedno sklepati nove pogodbe o zaposlitvi oziroma spreminjati sedanje, se v praksi utemeljeno postavlja vprašanje, kako pri sklepanju pogodbe določiti zakonsko zahtevano opredelitev vrste opravljanja dela, saj zakonske možnosti dopustnosti razporejanja - torej tudi iz dela na delo zaradi narave in potrebe dela - brez spremembe oziroma sklenitve nove pogodbe ni več.


Da bi se zaradi potreb spremembe vrste dela, ki izhajajo iz vsebine dela in narave poklica, ki ga delavec opravlja, ali tudi iz registrirane dejavnosti delodajalca, izognili vsakokratnemu novemu sklepanju pogodbe ali njeni spremembi, ni videti nobenih zadržkov, da se pri določitvi vrste dela navede (in s tem zadosti zakonski zahtevi po obvezni vsebini pri določitvi vrste opravljanja dela) obseg dela, ki izhaja iz narave poklica. Če je zaradi vsebine dela, narave poklica delavca na tem delovnem mestu in registrirane dejavnosti delodajalca mogoče, se ta opredelitev dela lahko tudi specificira glede na naravo poklica (ekonomist-komercialist, pravnik-svetovalec uprave). Tako bo delavec že pri sklepanju pogodbe vedel, da bo opravljal delo, ki bo organizacijsko fleksibilno določeno.

Pravna varnost

Kot pogodbeno šibkejša stranka je delavec varovan s tem, da že pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi (ki jo mora delodajalec kot pisni predlog izročiti delavcu praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob sami sklenitvi) ve, v kakšno razmerje vstopa in kakšne pravice obveznosti in dolžnosti izhajajo iz tega razmerja - iz poklica, ki se zahteva za opravljanje dela določene vrste dela, za katero sklepa pogodbo in iz podatkov o vrsti dela, za katero sklepa delovno razmerje, torej iz kratkega opisa dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi. Iz pogodbe o zaposlitvi izhaja tudi, da bo moral opravljati dela in naloge na organizacijsko določenem fleksibilnem DM oziroma vrsto dela, ki zahteva opravljanje dela enkrat tu, drugič drugje v okviru dejavnosti, ki izhaja iz delovnega mesta oziroma vrste dela, za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi in s tem delovno razmerje.


Seveda pa bo moral delodajalec pri zahtevah, da delavec opravlja enkrat eno, drugič drugo vrsto dela, upoštevati tudi avtonomno pravno ureditev, predvsem splošne akte, s katerimi določa organizacijo dela oziroma splošne akte, s katerimi določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznostih, kot tudi kolektivne pogodbe, ki varujejo delavce, ko se od njih zahteva opravljanje dela.


Pri tem ne smemo pozabiti, da gre za pogodbeno delovno razmerje in da dileme med pogodbeno svobodo in zakonskimi omejitvami s takšno določitvijo vrste opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi - izhajajoč iz pogodbene svobode delavca brez implicitno določenih zakonskih omejitev - ne bi smelo biti in tako tudi ne večjih nasprotovanj glede na potrebe in zahteve prakse. Le tako bomo ZDR lahko sprejeli kot predpis, ki ne prinaša nerazumevanja, kritike o neuporabnosti in predlaganja nepotrebnih sprememb.

Reforma zaradi reforme

Saj vendar vemo (ali res?), da se zakoni pišejo in sprejemajo za življenje, za praktično uporabo, in ne le za teoretično razglabljanje. Ne nazadnje so menda že v času Marije Terezije znali pisati zakone, ki jih je razumel tako navaden kmet kot uradnik, da so lahko dosegli namen, zaradi katerega so bili sprejeti. Očitno pa veljavnega ZDR ne razumejo predvsem uradniki na ZDS, GZS in žal tudi na MDDSZ - če predlagajo spremembo o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za vrsto del in ne za delovno mesto. Zakaj spreminjati vsebino ZDR v možnost, ki že tako ali tako obstaja?


Glede drugih predlaganih sprememb ZDR, ki je vsebina usklajevanja med socialnimi partnerji, morda kdaj drugič, kljub temu pa je treba partnerje opozoriti, naj ne zavajajo javnosti s trditvami, da gre pri večini odprtih vprašanj pri usklajevanju za prilagajanje ureditvi EU. To se morda sliši lepo, celo moderno za "laično" javnost, vendar sem prepričan, da strokovna javnost ve, da gre za zavajanje z določenim ciljem: sprejeti nepotrebne in neargumentirane spremembe zaradi sprememb samih. Reforma trga delovne sile zaradi reforme trga delovne sile pač.




Dr. Drago Mežnar je profesor na FOV v Kranju.